Sočasno cvetenje kaktusov

Cvet je najbolj zaželen pričakovan izdelek kaktusa. Je pogost predmet debat med kaktusarji, ki potrpežljivo dolga leta čakajo prvo cvetenje svojih ljubljencev. Pri opazovanju cvetja se daje prednost oblikam in barvi cvetov, manj času cvetenja, druge podrobnosti pa se zvečine ne opazi, če pa se, pa običajno ni razlage zanj. Zanimivost cvetenja kaktusov, ki je opažena v kulturi, je sočasno cvetenje nekaterih vrst kaktusov v različnih krajih. Eden od prvih opaženih posebnosti je Discocactus horstii, ki cveti vsaj desetkrat v sezoni in to v vseh rastlinjakih dokaj sočasno. Podobno se obnašajo tudi astrofiti in submatukane. Tako smo na pobudo kolega Jureta Slatnerja pričeli beležiti čas cvetenja D. horstii, sam pa sem v letu 2000 nekaj mesecev beležil cvetenje vseh kaktusov v svojem rastlinjaku.

Na sočasno cvetenje kaktusa Discocactus horstii je pred leti opozoril Jure Slatner, ki je pričel z beleženjem časa cvetenja te vrste. Prve njegove ugotovitve so bile, da D. horstii cveti v neenakomernih 20-30 dnevnih intervalih in da ne cvetijo vse rastline hkrati. Podoben pojav sem opazil tudi sam, ko so od petih primerkov cveteli sočasno trije, dva pa z nekajdnevnim zamikom. Ko sem pričel z beleženjem časa in trajanja cvetenja nekaj sto primerkov različnih vrst, sem ugotavljal večje razlike v času in trajanju cvetenja, poleg tega pa se je pokazalo precej značilnosti, ki bi za natančne definicije potrebovali veliko bolj natančna opazovanja. Po nekaj mesecih beleženja sem se seveda vsakodnevnega pisanja naveličal, saj je bil poskus zastavljen preveč na široko, poleg tega pa sem ugotovil, da bi za natančne meritve potreboval več podatkov. Eden od največjih razlogov za opustitev pa je bilo dejstvo, da se je cvetna sezona v tem letu pričela zelo zgodaj, kar je povzročilo večji razsip podatkov.

Čas cvetenja je lastnost vrste. Kaktusi v kulturi cvetijo večinoma spomladi, torej od marca do junija, precej vrst pa podaljša cvetenje tudi skozi poletje. Nekateri kaktusi cvetijo v jeseni, redkeje pozimi. Začetek sezone očitno povzroči topota. Če na primer gojimo več primerkov iste generacije ene vrste v višji toplejši legi rastlinjaka, bodo cveteli nekaj tednov prej kot vrstniki na nižji legi. Prav tako bodo prehiteli tudi vrstnike, gojene v rastlinjaku, v katerem so nočne temperature nižje. Tako se večinoma obnašajo zgodaj cvetoče vrste, oziroma, če se drugače izrazim, se tako obnaša rastlinjak. Morda je ravno zaradi tega najbolje najprej oceniti, katere lastnosti so zanimive.

Preden kaktus zacveti, večino kaktusarjev zanima, katero starost mora doseči za prvo cvetenje. Za to lastnost mora biti izpoljnenih več pogojev kot samo starost. Na iniciacijo cvetnih popkov vpliva večinoma prehranjenost rastline, kar se običajno zamenjuje s časom cvetenja. Cvet je organ, ki sukulentne rastline zelo izčrpa, zato morajo biti sposobne preživeti izgubo vode in hranil, ki jih rastlina izgubi skozi cvet in plod. V ta namen uporabljajo posebne mehanizme, na primer rast cefalija ali pa iniciacijo cveta izključno v času, ko je rastlina dovolj prehranjena. Spomladansko cvetenje je torej neizogibno, saj poletna vročina onemogoča cvetenje, jeseni pa cvetijo pretežno tiste vrste, ki imajo dolgotrajen razvoj ploda, ki dozori v naslednji sezoni. Tako dozorijo plodovi ariokarpusov šele v začetku poletja v naslednjem letu.

Cvetenje kaktusov sem opazoval v dveh rastlinjakih. Prvi, starejši, je vkopan dober meter v zemljo in ima bolj stabilno temperaturo, ki se giblje ponoči okoli 7-10°C, čez dan pa v sončnih dneh v marcu naraste na 35°C. Na najvišji polici doseže dnevna temperatura zaradi dokaj visoke nočne tempeature že konca februarja okoli 40°C, zato so tam zgodnji spomladanski kaktusi zacveteli dober mesec pred drugimi, vendar so tudi množično odmirali, saj so pričeli z rastjo že v januarju, na tem mestu pa so v oblačnih dneh pogoji še vedno zelo neugodni. Torej je na videz najugodnejše mesto v rastlinjaku za prezimovanje kaktusov neprimerno.

Desno: Astophytum niveum cveti nekajkrat v letu in kaže podobno sočasnost cvetenja kot D. horstii.

Drugi, novejši rastlinjak, je zelo odprt in svetel, vendar je zaradi oddaljenosti od hiše hladnejši in se prične močneje ogrevati šele v marcu. Nočna temperatura je bila zelo stabilna skozi celo zimo in se je gibala med 0 in 3°C do začetka aprila. Dnevna temperatura se je že konca februarja dvignila na 30°C, vendar so v tem rastlinjaku pričeli zgodnji kaktusi cveteti kasneje kot v starem. V aprilu se je začela temperatura v novem rastlinjaku občutno višati, zato so v tem rastlinjaku pričele pomladanske vrste prehitevati tiste v starem rastlinjaku. Istočasno se je pokazalo, da cvetijo v tem rastlinjaku tudi tiste vrste, ki v starem niso nikoli in da je cvetenje bolj stabilno in merljivo. Iz raznočasnega cvetenja v tej sezoni sem sklepal, da začetek cvetenja povzroči predvsem toplota, saj se je rastna in s tem cvetna sezona v tem letu pričela izjemno zgodaj. To je bil tudi eden od vzrokov za opustitev merjenja, saj so bili rezultati precej netipični.

Že v prejšnjih letih sem pri cvetenju D. horstii opazil, da cvetenje sovpada z zalivanjem, vendar so ti v prejšnjih letih cveteli pred zalivanjem. Podobno kot D. horstii se obnašajo astrofiti, submatukane, telokaktusi, turbinikarpusi. korifante in še precej drugih. Zdi se mi torej, da zgodnje spomladanske vrste reagirajo na toploto, kar povzroči začetek rastne sezone, kasnejše vrste pa izdatno cvetijo v tednu po zalivanju. Taki so telokaktusi, korifante in astrofiti. Zdi se, da so cvetovi sicer nastavljeni, vendar se ne odprejo zaradi dehidriranosti rastline. Tu se pokaže, da mora biti za obilno cvetenje rastlina izdatno prehranjena. Tako imajo mlade in oslabele rastline le nekaj cvetov ali cvetijo le enkrat v sezoni, večje prehranjene rastline pa cvetijo skozi vso sezono tako, da jih cvetje preprosto pokrije. Verjetno se v slabi prehranjenosti skrivajo tudi vzroki za pojav nenormalnih cvetov. Taki so primeri, ko se cvet sploh ne odpre, ko se iz zakrnele cevi pokaže le pestič, nekateri cvetovi imajo nerazvite prašnike ali pa se popek posuši in odpade tik pred odprtjem. Objavljeno na portalu kaktu.si.