Narava

Lov na delfine in kite je na Japonskem že stoletja tradicija. Vse do danes so se obdržale ribiške vasi, kjer so še vedno tako imenovane »ribarnice na vodi« in kjer še vedno prakticirajo tradicionalni lov na delfine. V zadnjih 20 letih so na japonskih obalah pobili več kot 400.000 manjših vrst kitov in delfinov, ki na Japonskem niso zakonsko zaščiteni. Delfini predstavljajo ribičem konkurenco, saj jim odžrejo plen, ki bi ga lahko prodali na svojih ribiških barkah.Na japonskem obstajajo celo šole, kjer mlade ribiče učijo, kako najlažje ujeti in ubiti te krhke živali.Lov se začne tako, da živali obkrožijo in jih s pomočjo mrež naganjajo proti obali ali manjšemu zalivu, kjer vanje brez vesti zabijejo jeklene kavlje in jih potegnejo do čolna. Na obali jih zvežejo z vrvmi, natovorijo na tovornjake in jih odpeljejo v domače »klavnice«. Kljub hudim ranam je večino živali še živih in jih pobijejo šele po prispetju v klavnice. Drug način lova na delfine je lov s harpuno, s katero žival nabodejo. Nabodeno žival potiskajo pod vodo in jo s tem, da ji preprečijo, da bi izplavala na površje po zrak, poskušajo utopiti.Na Japonskem je živa tudi preprodaja delfinov, ki jih ponujajo raznim akvarijem, cirkusom, terapevtom, ki se ukvarjajo z zdravljenjem z delfini, itd. Kupci se dogovorijo z lovci za termin in izmed ujetih živali izberejo tiste, ki ustrezajo njihovim merilom. 30. januarja 2004 so lahko aktivisti za varstvo živali opazovali, kako je pribl. 50 kupcev od pribl. 120 ujetih delfinov izbralo najboljše. Lovci so delfine že prejšnji dan nagnali v zaliv in območje zavarovali z mrežo. Nato so posamezne delfine z vrvmi potegnili na obalo, da si jih je lahko kupec ogledal. Ta mučen postopek je trajal več kot tri ure. Med poskusom bega, se je veliko živali ranilo ali zadušilo in mladički so izgubili…

Cvet je najbolj zaželen pričakovan izdelek kaktusa. Je pogost predmet debat med kaktusarji, ki potrpežljivo dolga leta čakajo prvo cvetenje svojih ljubljencev. Pri opazovanju cvetja se daje prednost oblikam in barvi cvetov, manj času cvetenja, druge podrobnosti pa se zvečine ne opazi, če pa se, pa običajno ni razlage zanj. Zanimivost cvetenja kaktusov, ki je opažena v kulturi, je sočasno cvetenje nekaterih vrst kaktusov v različnih krajih. Eden od prvih opaženih posebnosti je Discocactus horstii, ki cveti vsaj desetkrat v sezoni in to v vseh rastlinjakih dokaj sočasno. Podobno se obnašajo tudi astrofiti in submatukane. Tako smo na pobudo kolega Jureta Slatnerja pričeli beležiti čas cvetenja D. horstii, sam pa sem v letu 2000 nekaj mesecev beležil cvetenje vseh kaktusov v svojem rastlinjaku. Na sočasno cvetenje kaktusa Discocactus horstii je pred leti opozoril Jure Slatner, ki je pričel z beleženjem časa cvetenja te vrste. Prve njegove ugotovitve so bile, da D. horstii cveti v neenakomernih 20-30 dnevnih intervalih in da ne cvetijo vse rastline hkrati. Podoben pojav sem opazil tudi sam, ko so od petih primerkov cveteli sočasno trije, dva pa z nekajdnevnim zamikom. Ko sem pričel z beleženjem časa in trajanja cvetenja nekaj sto primerkov različnih vrst, sem ugotavljal večje razlike v času in trajanju cvetenja, poleg tega pa se je pokazalo precej značilnosti, ki bi za natančne definicije potrebovali veliko bolj natančna opazovanja. Po nekaj mesecih beleženja sem se seveda vsakodnevnega pisanja naveličal, saj je bil poskus zastavljen preveč na široko, poleg tega pa sem ugotovil, da bi za natančne meritve potreboval več podatkov. Eden od največjih razlogov za opustitev pa je bilo dejstvo, da se je cvetna sezona v tem letu pričela zelo zgodaj, kar je povzročilo večji razsip podatkov. Čas cvetenja je lastnost vrste. Kaktusi v kulturi cvetijo večinoma spomladi, torej od marca do junija, precej…